Po več kot pol stoletja sta največji jedrski sili na svetu od danes brez vseh omejitev

Danes se je iztekel še zadnji veljavni sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. Novi START oz. New START, ki sta ga državi uveljavili leta 2011, bi se morala sicer izteči že leta 2021, a sta ga podpisnici podaljšali še za pet let.

Sporazum je jedrski arzenal obeh držav omejeval na največ 1.550 nameščenih jedrskih konic in na največ 700 sistemov za izvedbo napada z jedrskimi konicami. Med slednje sodijo medcelinske balistične rakete, sistemi za izstrelitev s podmornic in jedrski bombniki. Dogovor na koncu omejuje še število izstrelišč na največ 800.

Nadzor omejitev je bil sicer že nekaj časa okrnjen. Leta 2020 sta državi ustavili fizične inšpekcije zaradi koronavirusa. Po izbruhu vojne v Ukrajini pa je leta 2023 Rusija dokončno ustavila inšpekcije ter izmenjavo podatkov z ZDA. Slednje so sprejel podoben ukrep.

Za razliko od leta 2021 pravih prizadevanj za podaljšanje tokrat ni bilo. Enoletno podaljšanje je septembra lani sicer predlagal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je takrat dejal po poročanju Reutersa, bi se Rusija določil sporazuma držala še leto dni po izteku, če bodo enako storile tudi ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump se na to ponudbo uradno ni odzval in slab mesec pred iztekom za New York Times dejal, da če se bo sporazum iztekel, se bo pač iztekel.

Po več kot pol stoletja je tako danes napočil prvi dan, ko dveh največjih jedrskih sil ne omejuje noben sporazum ali dogovor. Rusija ima po navedbah Združenja ameriških znanstvenikov 5.459 jedrskih konic, ZDA pa 5.177. Vsi pretekli dogovori, tudi tisti sklenjeni med ZDA in Sovjetska zveza, so se že iztekli ali pa jih državi po pogajanjih nista uveljavili.

Ruski predsednik Putin je v sredinem pogovoru s kitajskim kolegom Ši Džinpingom dejal, da bo Rusija po izteku sporazuma ravnala premišljeno in odgovorno. Putinov svetovalec Jurij Ušakov je dodal, da Moskva ostaja odprta za iskanje poti za dialog in zagotavljanje strateške stabilnosti.

Po skrajnem scenariju bi se arsenal ZDA in Rusije podvojil

Prav Kitajska, ki je z okoli 600 jedrskimi konicami trenutno tretja jedrska sila, je nekako tudi prispevala k temu, da dogovora Novi START niso podaljšali. ZDA so namreč zahtevale, da je novemu dogovoru zavezana tudi Kitajska. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sredo dejal, da mora katerikoli jedrski dogovor z Rusijo vključevati tudi Kitajsko.

"Predsednik je v preteklosti jasno povedal, da je za resnično nadzorovanje orožja v 21. stoletju nemogoče storiti karkoli brez vključevanja Kitajske, zaradi njenih ogromnih in hitro rastočih zalog," je dejal. A sklepanje tristranskega dogovora bo težavno, Rusija pa je ob prvih idejah o vključitvi Kitajske predlagala, da se novi dogovor razširi tudi na Francijo in Veliko Britanijo

Iztek sporazuma pri zagovornikih jedrske razorožitve vzbuja skrbi, da bi manko omejitev omogočil oborožitveno tekmo. "Brez sporazuma obstaja resnična nevarnost, da bo prišlo do nove oboroževalne tekme med ZDA in Rusijo. Druge jedrske sile bodo čutile pritisk, da morajo slediti temu trendu," je po pisanju STA opozorila vodja Mednarodne kampanje za jedrsko razoroževanje Melissa Parke.

Matt Korda iz Združenja ameriških znanstvenikov je za Reuters poudaril, da po izteku pogodbe Novi START ne bo nič omejevalo ZDA in Rusije, če bi državi želeli povečati število jedrskih konic. "Brez pogodbe bo vsaka stran lahko na svoje razporejene rakete in težke bombnike prosto namestila na stotine dodatnih jedrskih konic. S tem se bo po najbolj maksimalističnem scenariju njihov trenutno pripravljen arzenal približno podvojil," je dejal za Reuters. Ob tem pa je še poudaril, da zaradi visoke cene jedrskega orožja iztek pogodbe še ne nujno pomeni oboroževalne tekme.